Zaradi situacije v svetu, ki ji kar ni videti konca, smo vsi že leto in pol pod hudim čustvenim stresom. Nekateri se bojimo, da bi zboleli mi ali naši bližnji, drugi se sprašujemo, kako bomo preživeli finančno, tretje skrbi omejevanje svobode, prihodnost države in sveta. To nikakor ni lahko obdobje za nikogar, a je ravno zato še toliko bolj pomembno, da posvečamo pozornost stresu in njegovim posledicam na naše zdravje.
Stres ni povezan samo s službo, ampak s kakršnokoli situacijo, v kateri doživljamo strah, tesnobo in skrbi. V zahodni družbi je postal že kar nekakšna stalnica, zato ga pogosto ne jemljemo dovolj resno, a ima dolgoročno življenje pod stresom lahko zelo hude učinke na naše fizično in mentalno zdravje.
Stres je reakcija telesa na nevarne situacije – ne glede na to, ali so resnično življenjsko nevarne ali jih le zaznanavamo kot take. Naš živčni sistem ne zna razlikovati med čustvenimi in dejanskimi fizičnimi grožnjami, zato je telesni odziv lahko enak, če smo pod stresom zaradi plačila računov ali če se soočamo z resnično ogroženostjo življenja. Percepcija posameznika je tista, ki sproži stresni odziv.
Ko se počutimo ogrožene, se v našem telesu pojavi kemična reakcija, ki mu omogoča, da se odzove in ukrepa tako, da prepreči poškodbe. Ta reakcija je znana kot »beg ali boj« oziroma stresni odziv. Takrat se aktivira avtonomni živčni sistem, sprostijo se kortizol, adrenalin in drugi hormoni, ki povzročijo povečan srčni utrip, pospešeno dihanje in visok krvni tlak. Kri je iz notranjih organov preusmerjena v dele telesa, ki povzročijo, da se telo odzove na stres.
Ni vsak stres slab, saj nam v majhnih odmerkih pomaga pri opravljanju nalog in prepreči, da bi se poškodovali. Če pa naše telo večino časa ostaja v stresnem odzivu, lahko to privede do resnih zdravstvenih težav. Naša telesa so namreč zasnovana za obvladovanje majhnih odmerkov stresa. Nismo pa sposobni obvladovati dolgoročnega kroničnega stresa, ne da bi se pojavile škodljive posledice.
Kronični stres moti delovanje skoraj vsakega sistema v našem telesu. Vpliva na hormonsko neravnovesje, slabi imunski sistem, moti prebavni in reproduktivni sistem, povzroča čustvene stiske, mišične težave, bolečine v hrbtu, težave s kožo, črevesjem in želodcem, debelost in motnje hranjenja, diabetes, motnje spanja, poveča tveganje za srčno in možgansko kap ter pospeši proces staranja. Vpliva tudi na možgane, zaradi česar smo bolj dovzetni za tesnobo, depresijo in druge duševne težave.
Kako lahko stres obvladamo?
Stres so skrbi, strahovi, ki so vedno povezani s prihodnostjo (in preteklostjo), nikoli s sedanjim trenutkom. Zato je zelo pomembno, da svoj fokus in pozornost čim bolj preusmerimo v sedanjost, z različnimi tehnikami joge in meditacije. Tudi sicer je zelo pomembna redna telesna aktivnost (kljub pomanjkanju volje, ki je posledica stresa!) ter vadba sprostitvenih tehnik. Pazimo, da dovolj spimo, da se prehranjujemo z zdravo in uravnoteženo rastlinsko prehrano (živalski izdelki so polni motilcev hormonov!) in se izogibamo uporabi raznih substanc, kot so tobak, kofein, alkohol.
Vzamimo si čas za stvari, ki nas umirijo in veselijo. Predvsem pa poiščimo AKTIVNE načine za obvladovanje stresa. Neaktivni načini za obvladovanje stresa – na primer gledanje televizije, brskanje po internetu ali igranje videoiger – se morda zdijo sproščujoče, vendar lahko dolgoročno povečajo stres.
Vsak petek zvečer vas vabim, da se mi v Nush Yoga Shali pridružite na StressLess vadbi joge, ki je oblikovana ravno za boj proti stresu. Čeprav je na prav vseh naših urah joge poudarek na usmerjanju pozornosti v sedanji trenutek, se na Stress Less urah še bolj fokusiramo na sproščanje napetosti iz delov telesa, kjer se ta nabira zaradi stresa: vratu, ramen, zgornjega dela hrbta in zadnjega dela nog. Poudarek je na različnih praktičnih sprostitvenih in dihalnih tehnikah, ki vam v vsakdanjem življenju pomagajo premagati stres.
Se vidimo na blazini za jogo!
Pustite komentar