Danes razmišljam o drugi Yami – Satyi ali resnici.

Resnica in poštenost sta bila zame vedno zelo pomembni. Vedno sem bila ponosna na to, da sem iskrena in poštena do drugih – zame je to bila pomembna vrlina.

A pri iskanju in izražanju resnice sem prizadela veliko ljudi. Verjela sem, da je moram biti iskrena ne glede na vse, direktna, brez olepšav, in pri tem nisem upoštevala občutkov drugih ljudi. Svojo odkritost sem videla kot vrlino, laž in hinavstvo pa kot najhujšo možno lastnost, ki bi jo lahko imela …

Vse do dneva, ko sem spoznala, da sem sama največja hinavka in lažnjivka. Mislila sem, da sem iskrena do vseh, a v resnici sem lagala samemu sebi – big time!

Tega nisem delala namerno, saj se tega nisem sploh zavedala. Delala sem stvari, ki mi niso bile všeč samo zato, ker sem si rekla, da so »normalne«, bila sem tako ponosna na svojo ljubezen do živali – hkrati pa sem jih jedla in podpirala njihovo ubijanje in mučenje. Veliko sem govorila, vendar moja dejanja niso odražala mojih besed. Nadela sem si masko, rekla sem si, da sem takšna, in popolnoma zanikala in potlačila svojo pravo naravo. Toliko laži sem si govorila o tem, kdo sem, da sebe sploh nisem več poznala.

Proces priznavanja vseh laži, odstranjevanja mask in spoznavanja mojega pravega jaza je bil na začetku izredno težak in boleč. Vsi si pripovedujemo zgodbe o tem, kdo smo, verjamemo, da živimo svojo resnico, vendar je velikokrat to življenje, ki so nam ga izbrali in določili drugi. Ko začnemo dvomiti o vsem, za kar smo verjeli, da je res, je to lahko težko in strašljivo, ker opuščamo vse znano in gremo v neznano.

Biti pošten do sebe in drugih ter živeti svojo resnico ni enostavno, za to je potrebno veliko poguma in sočutja. Ahimsa, nenasilje, vedno pride pred Satjo, resnico. Prav je, da smo iskreni in pristni, vendar se moramo tudi potruditi, da ob tem ne bomo kruti in ne bomo škodovali (drugim in sebi). Biti prijazen in sočuten je ključno.

Satya ne pomeni le govoriti resnico, ampak tudi živeti svojo resnico. Živeti svojo resnico pomeni, da se po svojih najboljših močeh trudim, da z drugimi ravnam tako, kot želim, da drugi ravnajo z mano, in da drugim ne delam tistega, česar ne želim, da bi oni storili meni. Živeti svojo resnico pomeni biti sprememba, ki jo želim videti v svetu, spregovoriti vsakič, ko vidim, da se dogaja krivica, namesto da se samo obrnem stran. Moj namen v tem življenju je izobraževati, širiti zavest, spreminjati življenja in govoriti resnico, čeprav je včasih neprijetno.

Živeti svojo resnico pomeni tudi, da potrebujem ustvarjalno in podporno delovno okolje, ne morem opravljati dela samo za denar. Delati moram nekaj, kar ni v nasprotju z mojimi etičnimi in moralnimi prepričanji, kar mi (in drugim) omogoča rast.

Asato Maa Mantra nas vodi k resnici:

Kaj vam pomeni živeti svojo resnico? Sporočite mi v komentar.

Namaste,
Nuša