Recept za zadovoljno življenje

Kaj vam daje zadovoljstvo v življenju? Kaj vam prinaša občutek sreče, miru, radosti? Zaprite oči in pomislite, preden berete dalje.

 

Velikokrat te občutke iščemo zunaj sebe – v drugih ljudeh, situacijah, materialnih dobrinah. A nenehen lov za občutki, materialnimi dobrinami ali osebami lahko na dolgi rok postane naporen in utrujajoč. Ja, seveda bomo doživeli začasno veselje ali srečo, ko bomo osvojili tisto, kar smo si želeli, toda kako dolgo ta občutek v resnici traja?

 

Ko pridemo do tega začasnega občutka miru, se zelo navežemo nanj in se močno borimo, da ga obdržimo, kar pa na koncu pripelje spet do žalosti in slabe volje, vse dokler ne najdemo naslednjega cilja, ki naj bi nas osrečil.

 

Ste opazili, da najbolj srečni in zadovoljni ljudje na svetu niso tisti, ki so najbogatejši in imajo vse, kar si zaželijo, ampak tisti ljudje in narodi, ki živijo najbolj preprosta življenja?

 

Simplicity is the first cousin of contentment. (John Stott)

 

Preprostost in hvaležnost sta po mojem mnenju ključni sestavini zadovoljstva.

 

Kaj pa sploh pomeni zadovoljstvo?

 

Zadovoljstvo ali Santosha je ena od Patanjalijevih petih Niyam. Pomeni biti zadovoljni z vsem, kar smo in kar že imamo. To ne pomeni, da se moramo povsem odpovedati željam. Santosha ni stanje bivanja brez kakršnih koli potreb ali želja, temveč stanje, ko ne jemljemo preveč in ne jemljemo manj, kot je potrebno.

 

Obstaja torej razlika med brezumnim iskanjem »hrepenenja« in zavestnim iskanjem »potreb«. Hrepenenje je močna, vedno obsežna prisila k kopičenju materialnih dobrin, odvisnost od nečesa ali nekoga, in stanje, ko oseba kopiči karkoli je že tarča njenega pohlepa ali poželenja. Zadovoljstvo je nasprotno stanje, brez hrepenenja, ki ustvarja ujetost in odvisnost; zadovoljna oseba razume nek minimum, ki ga potrebuje, in se zaveda nadomestnih načinov za zadovoljevanje teh potreb, s čimer se osvobodi, da počne, kar želi in kar se ji zdi prav, pravilno, smiselno.

 

O Santoshi se v indijskih besedilih govori na različnih ravneh – na nivoju namena, notranjega stanja in njegovega izraza. Kot namen Santosha pomeni dati vse od sebe in sprejemati rezultate svojih prizadevanj. Kot notranje stanje se zadovoljstvo združuje in deluje z drugimi vrlinami, kot so Asteya (nekraja), Aparigraha (nekopičenje, neposestništvo) in Daya (sočutje do drugih). Kot zunanji izraz se Santosha izraža kot “umirjenost”, “biti popolnoma zadovoljen in ne želeti nič več od osnovnega”.

 

Joga Darshana opredeljuje zadovoljstvo kot notranje stanje, v katerem “obstaja radosten in zadovoljen um, ne glede na okolje, ne glede na to, ali se srečuje z užitkom ali bolečino, dobičkom ali izgubo, slavo ali prezirom, uspehom ali neuspehom, sočutjem ali sovraštvom ”

 

Verjamem, da si vsi želimo doseči to stanje – stanje zadovoljstva in miru, ne glede na naše premoženjsko stanje in zunanje okoliščine. Zadajamo si cilje in obljube (“Ko bom naredil/a to, bom boljša oseba”, “Ko bom dobil/a službo/partnerja/avto/denar, bom srečna”), a vse to povzroči, da smo tako osredotočeni na prihodnost, da povsem zanemarimo sedanji trenutek, ki je že lep in popoln. Da zanemarimo svoj pravi jaz in dejstvo, da imamo v sebi že vse, kar potrebujemo. Iskanje sreče v kakršni koli zunanji obliki, ne glede na to, ali gre za razne substance, ljudi ali premoženje, vodi samo k še večjemu iskanju.

 

A harvest of peace is produced from a seed of contentment. – Proverb

 

Kaj pa če bi se malo ustavili in poskušali ta mir in zadovoljstvo najti v sebi?

 

Praksa joge nam pri tem pomaga. Vabljeni.

 

Namaste,
Nuša

Leave a comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked (required)