Abstinenca od seksa za duhovno rast?

Danes bi rada spregovorila o Brahmacharyi, ki je v ožjem smislu razumljena kot praksa celibata ali spolne abstinence, z namenom, da se to vitalno energijo prihrani in se jo usmerja v doseganje višjih stanj zavesti. Priznam, dolgo sem na ta koncept gledala zelo ozko in se zaradi tega nisem pretirano ukvarjala z njim, saj se mi je zdel staromoden in ga nisem zares razumela.

 

V širšem smislu gre pri Brahmacharyi za ohranjanje uma vedno v mislih o Brahmi ali vrhovni zavesti. Beseda brahmacharya je sestavljena iz dveh besed – Brahma in charya. Brahma pomeni vrhovno zavest. In “char” v sanskrtu pomeni nadaljevati. Torej brahmacharya pomeni premakniti se k vrhovni zavesti ali preprosto vedno imeti Boga v mislih med izvajanjem vsakega dejanja. Brahmacharya je videti vse in vsakogar kot izraz Brahme ali Boga.

 

To pa je v svetu, kjer smo bombardirani z raznimi dražljaji izredno težko.

 

Se vam kdaj zgodi, da scrollate po Facebooku ali Instagramu pozno v noč? Imate še vedno nočne more, ki jih je spodbudil nasilni akcijski film, ki ste ga nedavno gledali? Ali pa se morda zjutraj počutite nervozni od druge skodelice kave? Ko se naša čutila povežejo z užitki sveta, nam ponujajo veliko veselja, lahko pa nas tudi spravljajo iz ravnotežja in zapravljajo našo energijo.

 

Ohranjanje mentalne umirjenosti, medtem ko živimo v svetu čutov, je ključna naloga praktikantov joge – pomaga nam obnoviti harmonijo telesa in duha.

 

Brahmacharya – zmernost čutov – je ena ključnih praks, ki jih joga ponuja za obvladovanje čutnih želja. To je četrta od petih Yam, ki nam pomagajo gojiti samozavedanje in preoblikovati navade, ki niso v skladu z našimi duhovnimi težnjami.

 

Dobesedno se Brahmacharya prevaja kot “hoja v zavesti Boga”. Praktično to pomeni, da brahmacharya obrne um navznoter, uravnoteži čute in vodi do osvoboditve od odvisnosti in hrepenenja. Ko se um osvobodi prevlade s čutili, čutne užitke nadomesti notranje veselje.

 

Ohranitev vitalne energije z zmerno spolno aktivnostjo je del koncepta Brahmacharye, a vendar gre za več kot to. Brahmacharya se nanaša na iskanje srednje poti. Tako pretirano uživanje kot zatiranje lahko izčrpata vašo vitalno moč; oboje vas lahko pusti negotove in anksiozne. Srednja pot vam omogoča, da uživate v nadzoru svojih čutov in ne dovolite, da vam nenadzorovani čuti pokvarijo uživanje v življenju.

 

V Kathi Upanishad, Gospod smrti Yamaraja, poučuje svojega naprednega učenca Nachiketa, kako najti resnično uživanje. Pravi: “Spoznaj sebe kot jahača. Telo naj bo kočija. Buddhi ali intelekt naj bo voznik, manas ali nižji um pa vajeti. Indriye ali čutila so konji, vishaye, čutni objekti, pa so pot, po kateri tečejo. Tistega, ki je združen s Sabo, čutili in umom, imenujemo Uživalec. Tisti, ki ima nediscipliniran um, trpi zaradi dejavnosti svojih nenadzorovanih čutov, tako kot voznik trpi zaradi vožnje s podivjanimi, netreniranimi konj. Tisti, ki dobro razume Brahmacharyo in ima discipliniran um, uživa z obvladovanjem čutov, tako kot voznik uživa v vožnji kočije s šolanimi konji. Z nadzorovanjem čutov – z vadbo Brahmacharye – potujemo v zavesti Boga in ne po poti čutnih objektov.”

 

V svetu, ki ga preplavijo dražljaji, nam bo premišljena odločitev o vsebinah, ki jih beremo, gledamo, poslušamo, in družbi, ki si jo izbiramo, pomagala prihraniti energijo in ohraniti um osredotočen in dinamičen. Brahmacharya ne pomeni popolnega odrekanja, ampak zmernost – biti zmerni v čutnih dejavnostih, da se v njih ne utapljamo.

Kakšne korake v to smer lahko naredimo?

 

Prvi korak v preprosti in elegantni strategiji obvladovanja hrepenenj je gojenje zavedanja o vaših čutnih željah in načinu, kako jih izražate. Ko so čutila budna in aktivna, jih opazujte – dovolite jim zmerno aktivnost in bodite pripravljeni postaviti meje. Namesto da bi omejevali čute, proces pričevanja daje umu priložnost, da ukrepa. A tega se morate spomniti, ko se bašete s saldoledom ali že 3 ure igrate igrice 🙂 Vendar je načelo presenetljivo učinkovito: uživajte zmerno. Ko vam um pove, da ne ravnate zmerno, ga upoštevajte – morda je čas, da spremenite svoje vedenje.

 

Upam, da vam je današnji zapis doprinesel kakšen uporaben uvid.

 

Namaste,
Nuša

Leave a comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked (required)